Urbani zvoki stare hiše

Vonj po vlagi, namesto hrbtne stene zemlja in razbito stranišče… to je tisto, česar se najprej spomnim, ko pomislim na naš prvi vadbeni prostor v legendarni Kislingerjevi hiši (danes Muzej Laško) v Laškem. Danes pravzaprav ne najdem tehtnega razloga, zakaj smo svoje težko prislužene inštrumente in skromno ozvočenje že kar takoj izpostavili nemogočim bivalnim razmeram, saj smo tvegali njihovo uničenje.

A za to nas je še najmanj skrbelo. Hoteli smo le biti v samem središču takratnega alternativnega dogajanja v Laškem in ta je potekal v Kislingerjevi hiši. Kako se je lahko v starem trškem jedru tega majhnega kraja skoraj dve desetletji odvijala mini urbana zgodba o laški glasbeni alternativi, mi je še danes neznanka.

To je bil čas, ko se je tudi znotraj skrbno negovanih vrtičkov družbe še dopuščala kakšna anomalija, kakšen trdovratnejši plevel, zaradi katerega so se nekateri zgražali, ga drugi z zanimanjem ohranjali pri življenju, tretji pa smo skočili vanj, da smo ga živeli.

Kislingerjevo hišo je za laško mladino najel bend It’ Not 4 Sale, njen takratni član Mare Radosavljević jo je opremil z zidnimi poslikavami in zašvasanimi skulpturami, narejenimi iz odpadnih materialov. Od leta 1994 do 2005 je tam vadilo približno dvanajst skupin. Vadbeni prostor v Kislingerjevi hiši smo si Marvini delili s priznanim tolkaškim plemenom The Stroj. Poleg nas je takrat v hiši delovalo še nekaj bendov (Mismana, HC3O, ABK…), zvočno pa smo vsi prisegali v glavnem na punk in hard-core.

Med leti 1994 in 1998 je bila hiša namenjena Mladinskemu kulturnemu centru KUL – Klub ustvarjalcev Laško in v tem času se je v njej odvijala vrsta kulturnih in urbanih dejavnosti, kot so umetniški performansi, gledališke predstave, na podstrešju hiše filmski art večeri, koncerti, fotografske razstave, urbane igre in delavnice računalniških animacij. Tudi naš prvi koncert smo odigrali v osrednjem prireditvenem prostoru hiše.

Prostor, v katerem prvič vadiš s svojim rock bendom, se ti kot arhitektura spomina vgradi v tvoj DNK. Ostane vonj, nostalgija po dogodkih in druženjih in navsezadnje nam ostaja prvi album Brce v srce, ki smo ga posneli v naši Otroški sobi.